Žrtva ki dijekh aver phuv nego i Švedska

Transnacionalna dimenzija

O nasilje sebepi i čast isilje jekh jasno transnacionalno dimenzija. Sar primer, odova šaj te ovel te bičhalji pe o čhavoro ki aver phuv, često ki roditeljengi domovina, hem uduri te den pe ko rom, te sakatinen pe o genitalije ja te zlostavinen pe sar rezultati odoljestar so vičini pe edukativno putujibe. Akava paluno tano ked o čhavore bičhaljena pe ki roditeljengi domovina te vaspitinenpe premalo standardija časti premalo kola i porodica hem i familjija živinena. Okova so o čhavore uduri doživinena tano zlostavibe sebepi i čast ama šaj te ovel hem te doživinen hem nasilje hem pretnje sar vaspitno mera. Esavko ponašanje premalo čhavore tano način sar ozbiljno kršinena pe e čhavorenge manušikane čačipa.

I transnacionalna dimenzija ko nasilje sebepi i čast šaj te važini hem ko bare manuša, sar ko primer ked jekh džuvlji koja zorjeja dija pe ko rom, ačhavi pe ki aver phuv bizo šajipe kokri te irini ki Švedska. Jekha džuvljatar ki odija sitacija ljela pe o šajipe kokri te vodini računo andi pi ekonomija, ljela pe latar o pasoš hem aver lična dokumentija ked resela ki pi romesi domovina. Hem esavko ponašibe tano diso sar ozbiljno kršinena pe e manuškane čačipa.

Važno tano te ičera ki godi so e manušendže kola doživinena nasilje sebepi i čast ko inostranstvo tano pobuter pharo te oslobodinen pe hem dobinen pomoć, sose ačhavde tane ko familjijake vasta ki aver phuv. O švedska vlasti šaj te pomožinen ko razna načinija, ama čak iako i žrtva dobini pomoć te rešini o praktična buča, šaj ka valjani lače pomoć pana but vakti te snađini pe ko životi bizo zlostavibe.

Brakija kola sklopime ko inostranstvo

Te džiko ljegari jekhe čhavore ki aver phuv, ja planirini te ljegari a o cilji tano te čhivelj lje ko brak zorjeja, odova manuš čerela jekh krivično delo kova vičini pe hovavibe ko bračno putujibe. Odova važini hem ked džiko hovavindoj ljegari dijekhe phurerede manuše ki aver phuv te šaj uduri te čhivel pe ko brak zorjeja. Akava krivično delo šaj te del kazna zatvora dži ko duj berš.

Svako ko nezakonito čhivela zorjeja ja iskoristini džikasi ugrozimi situacija te čhivel džikas ki bračno veza ja veza koja važini ki odija phuv šaj te ovel osudimo za zločin prinudno sklapanje braka premalo švedsko zakon. Akaljese šaj te dobini pe dži ko štar berš zatvor. Te odova ko čhidža pe ko brako tano jekh čhavoro telo 18 berš, šaj o zločinici te osudinen pe dži ko štar berš zatvor e čhavorengo brakose. Ko slučaja e čhavorenge brakija, na valjani te ovel disave prinuda ja eksplotacija te bi džiko ovel osudimo. Odoljese šaj te ovel osudimo hem svako ko podstaknini hem mukhela jekh čhavore te khuvel ko brak.

Akala zločinija šaj te oven aktuelna hem ked o brak sklopisalo ki aver phuv kuri o čhavoro ja aver ugrozimi osoba hine ljegardi. Ki Švedska nane više šajipe te dobine dozvola te khuve ko brak hem šajipe te priznajinen pe o brakija maškaro čhavore ki aver phuv. Ki Švedska važini i zabrana te priznajine e čhavorenge brakija hem andi aver phuv.

Trgovina manušencar

Čhavorenge brakija, prinudna brakija, hovavibe dži ko bračno putujibe samo pomožinena ko zločin trgovine manušencar. Akava značini so o nadležna uvek valjani te dikhen da lji tano o zločin ustvari jekh vrsta trgovine manušencar hem te optužinen pe odoljese ko than disose averese.

Sakatibe e džuvljenge genitalije

Sa o oblikija kuri sakatinena pe e džuvljenge genitalije tane zabranime ki Švedska već ando 1982.berš. Ko berš 1999. o zakon hine pooštrimo adžahar so o manuš kova čerela odova šaj te ovel osudimo ki Švedska iako o sakatibe hine ki dijekh aver phuv.

I Švedsko država isila odgovornost te vodini računi ando čhaja hem džuvlja kola tane žrtve esavke sakatibase, bizo obzir kuri ko sveto odova čerdža pe. I država valjani hem preventivno te čerel buti te sprečini akava sakatibe adžahar so ka obratini pažnja ko manuša kola tane ko rizik te doživinen odova. Te postojini sumnja so džiko tano ko rizik te ovel sakatimi, šaj sar ko primer, te ikalji pe zabrana te putujini pe sar o čhavoro ne bi tromal te ljegari pe ki aver phuv te čerel pe odova.

Nane zahtev ko duplo kaznibe

E zločinendže sebepi i čast sar ko primer o sakatibe o genitalije hem zlostavibe sebepi i čast nane zahtev odova te krivično delo te ovel kriminilizovano hem ki phuv kuri odova čerela pe. Dosta tano odova zločin te khuvel sar zločin ko švedsko zakon hem sar dži i žrtva isila veza e Švedska o zakon važini. Isto važini hem e čhavorenge brakondže hem e prinudna brakondže. Odoljese o zločinija sebepi i čast ne mora te ovel zločin hem ki aver phuv, so inače važini avere zločinendže kola čerena pe ko inostranstvo.

Pomoć hem podrška ko inostranstvo

Te tu ja džiko kas pendžareja hijan ki situacija nasilje sebepi i čast ko inostranstvo, šaj te rode pomoć ando ministarstvo inostranih poslova. Sar ko primer šaj hijan ljegardi ki inostranstvo hem džiko planirini te del tu ko rom ja te sakatini o genitalije.

Spoljno/avrutni administracija

I švedsko spoljno administracija tane i Ministarstvo spoljnih poslova hem švedska ambasade hem konzulati ko aver phuvja. Odola administracije ki kupa isiljen važno zadatko te den konzularno pomoć hem savet e manušendže kola tane ki dijekh vanredno situacija, ko primer, izložime kriminalese ko inostranstvo. Odova znači so šaj te pomožinen e švedska državljanendže hem e manušendže kola živinena ki Švedska te ki aver phuv ičerena ljen protiv oljengo čefi.

O Ministarstvo spoljnih poslova tano odgovorno ando odnosija kola i Švedska isila avere phuvjencar hem e internacionalna organizicijencar. O švedska ambasade hem o konzulatija ko aver phuvja šaj te pomožinen e žrtvendže, sar ko primer, te ikaljen ljendže pasošija, transfer parencar, ja te dobinen kontakt e familjija ja e institutijencar ki Švedska. Te i Švedska nanela ambasada ja konzulati ki odija phuv, tegani šaj te javine tu ki dijekh aver EU phuvjaki ambasada.

O uslovija hem o zakonija šaj te oven averčhane andi phuv ki phuv, a odova uticini ko savi pomoć o konzulati šaj te del. Okova soj tano uobičajeno tano so i pomoć mora te del pe ko jekh dosledno, ekvivaletno hem legalno način, bizo obzir ki koja phuv hijan.

Isi pisime smernice kola vačerena koja konzularno usluga šaj te dobine ki vanredno situacija ko inostranstvo. On tane dostupna hem ko engleski, ko španski, ko francuski hem ki arapsko čhib.

O Ministarstvo spoljinih poslova isilje uloga koordinatora hem funkcionišini sar veza maškaro ugrozime ko inostranstvo hem i vlast o institucije ki Švedska.

Tu šaj te kontaktirine o Ministarstvo spoljnih poslova, o ambasade ja o konzulati ked isi tut konzularna pučiba. O kontakt hem aver informacije šaj te arakhe ko link telje.

O Ministarstvo spoljnih poslova isilje jekh dežurno telefoni, UD-dežurno, kova šaj te vičini pe 24 satija. Ko odova broj šaj te vičine ked isi tu hitna konzularna slučaja hem ked našti te dobine kontakt e ambasada ja e konzulateja. Vičinen ko 08-405 50 05.

Te vičineja andi Švedska šaj te obratine tu ki konzularno jedinica ko Ministarstvo spoljnih poslova, prekalo centrala ki Vladaki kancelarija. Vičin u toku radno dive ko broj 08-405 10 00.

Ambasade hem konzulatija

Telje ko link šaj te arakhe jekh spisko ando Švedska ambasade hem konzulatija. Sortirime tane ko abecedno redo.

Ko šaj te dobini pomoć?

O Ministarstvo spoljnih poslova, o švedska ambasade hem o konzulatija čerena buti te pomožinena e manušendže kola dži hine ko inostranstvo doživinena ja doživije nasilje hem pretnje ki porodica. Odova šaj te ovel o situacije kuri o čhavore ljegardže pe ki aver phuv hem uduri doživije nasilje sebepi i čast bizo šajipe kokri te irinen pe ki Švedska.

Uzo švedska državljanja kola živinena ki Švedska, šaj hem o izbeglice, o manuša bizo državljanstvo hem ko disave slučaja o strana državljanja kola tane ki Švedska, ja o švedska državljanja kola živinena ko inostranstvo šaj te dobinen pomoć ando švedska institucije ko aver phuvja.

Te tu ja džiko kas tu pendžareja ičeri pe zorjeja ki aver phuv hem uduri doživini ja rizikujini te doživni disavi forma ando nasilje sebepi i čast, valjani te kontaktirine o Ministarstvo spoljnih poslova, i ambasada ja o konzulati te šaj te dobine informacije koja pomoć šaj te del pe.

Hem o čhavore hem o terne kola doživinena ja rizikujinena te doživinen disavi forma ando nasilje sebepi i čast šaj te kontaktirenen dijekh švedsko institucija ki odija phuv te dobinen savetija.

Savi pomoć šaj tu te dobine?

Te doživijan ja rizikujineja te doživine zločin sebepi i čast ki dijekh aver phuv šaj te dobine pomoć ando Ministarstvo spoljnih poslova, i ambasada ja o konzulati te irine tu napalal ki Švedska. E spoljno administracija šaj te pomožini te ikalji če pasoš, privremeno ja obično. O švedska institucije ki aver phuv šaj te pomožinen tu te ave ko kontakt te familjija, institucijencar, osiguranje hem e sastipase thanencar ki Švedska ama hem te pomožinen tu te kontaktirine o lokalna institucije ki odija phuv.

Šaj hem te dobine ekonomsko pomoć, sar zajam te šaj te putujine čhere ja te dobine savet sar te prebacine o pare ando te računija te šaj te platine o drumo čhere. Šaj hem te dobine jekh branilac ja advokati, kova ka pomožiniče te hine dijekh pravno proces.

O švedska institucije ki aver phuv sarađujinena e institucijencar ki Švedska te šaj te dobine pomoć koja valjani če te šaj te irine tu ki Švedska.

So tu kokri šaj te čere?

Te hijan žrtva ko dijekh krivično delo ki aver phuv, valjani bi, te isi tut šajipe te prijavine o zločin ki policija ko odova than kuri hijan. Te hijan povredimi valjani bi te rode pomoć ki najpaše bolnica ja aver sastipasi ustanova. Odova tano šukar sose tegani te povrede dokumentujinena pe.

Posebno e zaposlimendže

O Ministarstvo spoljnih poslova isilje jekh kotor e konfliktendže ki porodica kova šaj te pomožini e zaposlimendže ko pučiba kola isiljen veza e porodica prinuda sar ko primer o nasilje sebepi i čast. Uduri šaj te vičine ko broj 08-405 55 88.

Keda tano o lafi ando čhavore, tegani o Ministarstvo spoljnih poslova mora te sarađujini e socijalno služba ki komuna kuri o čhavoro živini. I socijalno služba isila šajipe te phravel istražiba a oljengi saglasnost valjani hem ked ko primer o Ministarstvo spoljnih poslova mangela te ikalji privremeno pasoš bizo staratelj.

Čitin pobuter

Pobuter informacije ando švedska administracije ko aver phuvja hem savi podrška on dena ko slučaja nasilje sebepi i čast kola ovena ko aver phuvja, šaj te arakhen ko internet thana akala administracijake ko kotor ando prinuda ki porodica.

So phenela o zakon?

Isi sar internacionalna ama hem nacionalna zakonija kola isiljen sar cilj te arakhen e čhavoren, e ternen hem e phurederen andi nasilje hem zlostavibe. O čhavore hem o terne isiljen čačipa/prava sar o phuredera, ama često našti sar o phuredera te zaštitinen pe prava. Odoljese oljegenge prava posebno arakhena pe ko zakon.

Akate telje ko kratko šaj te čitine ando internacionalna zakonija ki akija tema hem isi linkija ando but pravna buča okoljendže kola mangena te čitinen hari po hor.

Konvencija ando Savet Evrope ando sprečibe hem borba protiv o nasilje premalo džuvlja hem nasilje ko čher

I Konvencija ando Savet Evrope ando sprečibe hem borba protiv o nasilje premalo džuvlja hem nasilje ko čher, koja tani hem vičimi hem Istanbul konvencija, počija te važini ki Švedska ko 1. avgust 2014. berš. O šerutno cilj akala konvencija tano te arakhi e džuvljen ando sa o nasilje hem te sprečini, procesuini hem čhinavi sa o nasilje premalo džuvljen hem nasilje ki porodica. Ked phenela pe džuvlja, mislini pe ko hem ko čhaja kola tane tiknjeder ando 18. berš. Ko nasilje ki porodica mislini pe ko fizičko, seksualno, psihičko ja finansijsko nasilje kola mothovi pe ki porodica hem čhere.

Keda vačera ando zločinija sebepi i čast, ki konvencija pisini so e čhavorenge hem o prinudna brakija mora te zabraninen pe. O brakija kola tane prinudna mora te poništinen pe, te na važinen bizo disavi posledica e žrtvače. O države kola tane članice mora te obezbedinen so o čeriba sar o fizičko ja seksualno nasilje, ozbiljno phagibe džikaso lično integriteti pretiba ja zorjeja, hem o sakatibe e džuvljenge genitalije te kazninen pe.

Ko član 12. hem ko član 42. jasno tano pisimo so i kultura, o običaja, i religija, i tradicija ja odova so vičini pe čast, na tromal te ovel argumenti te opravdini pe o nasilje.

Deklaracija ando manušikane prava ko Ujedinime Nacije (UN)

Premalo univerzalno deklaracija ki UN ando manušikane čačipa, sa o manuša isiljen pravo ko dživdipe, ki sloboda hem lično sigurnost. Odova važini sarinendže, hem e čhavorendže hem e phurederendže.

Odija univerzalno deklaracija tano okvir sar o članice te čeren buti e manušikane čačipencar. Skoro sa o phuvja ko sveto prihvatije i deklaracija sar jekh ugovor maškaro vlada ki oljengi phuv hem o narodo. I vlada ki Švedska tani najodgovorno te ičeren pe akala manušikane čačipa.

I deklaracija isila 30 članija kuri isi osnovna hem univerzalna slobode hem prava. Ando odola članija posebno vazdela pe o član 16. ando punoletna manušengo čačipe te khuven ko brak hem te ovel ljen porodica ama hem o murš hem i džuvlji te ovel ljen ista prava ko sa o kotora ko brako. Odova važini hem ked sklopini pe brak, u toku braka hem te hine razvod. Ko brak šaj te khuvel pe samo dobrovoljno hem ked solduj strane mangena.

I Evropaki konvencija te arakhibe o manušikane čačipa hem i osnovno sloboda

I Evropaki konvencija arakhibase o manušikane čačipa hem i osnovno sloboda, EKMR, propisinena jekh osnovno obaveza sa e članendže kola potpisije i konvencija te svako manušese garantujini sloboda hem prava kola tane pisime ki konvencija. Ko odova prava, maškaro avera, khuvena hem pravo ko dživdipe, pravo ki sloboda hem sigurnost, pravo ki zaštita amare privatno hem porodično dživdipase hem pravo te khuve ko brak.

Direktiva ando EU ando žrtve zločina

I direktiva ando Evropako parlament hem ando Savet (2012/29/EU) te čhivel pe minimalno standard ando prava e žrtvendže zločina hem podrška on te zaštitinen pe, usvojimi tani ko 25. oktobar ko 2012.berš. I svrha tani i žrtva te dobini informacije, podrška hem zaštita ama hem te učestvujini ko krivično postupko ando oljende. Premalo direktiva, i žrtva zločina mora te priznaji pe, te poštujini pe hem te mothovi pe pažnja oljenge individualna potrebendže ko jekh profesionalno način hem bizi diskriminacija.  

Haško konvencija hem o Briselska propisija

Isi pobuter internacionalna konvencije kola tane značajna ko slučaja nasilja sebepi i čast ko inostranstvo. Disave ando važna internacionalna pravna aktija šaj te čitinen ki linkija telje.

Konvencija ando Ujedinime Nacije ando čhavorenge prava

I konvencija ando čhavorenge prava ando Ujedinime Nacije (UN), koja vičini pe hem e čhavorengi konvencija, tano jekh internacionalno pravno instrumenti kova važini sa e čhavorendže. O čhavore tane sa o manuša telo 18 berš.

Sa o čhavore isiljen ista prava hem isto vredinena. Odova važini bizo obzir kotar avena, kola religija isiljen hem avera okolnosti.

O principi ”e čhavoreso šukaripe ko jekhto than” tani centralno podžipasi tačka hem značini so okova soj tano najšukar e čhavorese ka ljelj pe ko sa o buča kola tane ando čhavoro.